Predlogi sindikatov za pogajanja z vlado RS
Spoštovani!
Pošiljamo vam delovno gradivo, ki smo ga pripravili sindikati združeni v Koordinacijo stavkovnih odborov (KSO). Gre za osnutek, ki povzema vsebino na točki pogajanj, kjer so se le ta spomladi ob odstopu predsednika Vlade nenadno zamrznila. Gre za zahteve, ki so osnova za pogajanja z novo Vlado RS in so bila včeraj potrjena tudi na Republiškem odboru Sindikata državnih organov Slovenije (ROS SDOS), kot nujno izhodišče. V kolikor bi Vlada RS pogajanja hotela začeti od začetka, pa bo potreben odziv članstva, saj bi slednje kazalo na zavlačevanje s strani Vlade RS oziroma njeno nepripravljenost skleniti dogovor v najkrajšem možnem času.
Minister za javno upravo nas je prav tako že za ta teden povabil na sestanek z vodji vseh stavkovnih odborov, predvidoma pa naj bi se uradna pogajanja začela prihodnji teden. Po našem mnenju slednje kaže na resen pristop k razrešitvi naših stavkovnih zahtev, v kolikor pa bi se pokazalo drugače, bo temu primerna tudi reakcija z naše strani.
Republiški odbor SDOS je prihodnjo sejo napovedal za 12.10.2018, ko bo lahko stanje tudi resno ocenil. Takoj za sejo ROS SDOS, bodo predvidoma sklicane konference SDOS. Tako je včeraj odločil Republiški odbor. O sklicu boste pravočasno obveščeni.
Sproti vas bomo obveščali tudi o nadaljnjem poteku pogajanj z novo Vlado RS.
PREDLOG DOGOVORA OZIROMA SPORAZUMA:
SPORAZUM O RAZREŠEVANJU STAVKOVNIH ZAHTEV TER DOGOVOR
o realizaciji zavez iz Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur.l.RS, št. 88/2016) (v nadaljevanju: Dogovor)
Vlada Republike Slovenije in sindikati javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:
Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v letih 2018, 2019 in 2020, ne bo brez soglasja s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s tem dogovorom.
V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
O temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju bo potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.
Podaljšajo ali se delno spremenijo sledeči ukrepi:
Redna delovna uspešnost se v letu 2019 ne izplačuje. Stranke tega dogovora bodo v letu 2019 proučile določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in v soglasju skušali oblikovati kriterije, ki bi omogočili bolj objektivno nagrajevanje iz naslova redne delovne uspešnosti in v večji meri dosegli namen nagrajevanja redne delovne uspešnosti.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se v letu 2019 izplačuje, kot sledi:
– višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca;
– kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca;
– javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2017 in 2018 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače);
– za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2019 uporabniki proračuna porabijo največ 50 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju;
– uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev
(1) Ureditev napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv se spremeni tako, da od 1.1.2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom koledarskega leta, v katerem so izpolnili pogoje za napredovanje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
III. Odprava anomalij v sistemu plač javnega sektorja
Vladna in sindikalna stran soglašata, da se IV. točka Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur.l.RS, št. 88/2016) dokončno izvede z novimi uvrstitvami delovnih mest in nazivov v plačne razrede.
Orientacijska delovna mesta in nazivi se na podlagi prejšnjega odstavka te točke uvrstijo v izhodiščne plačne razrede, kot izhajajo iz priloge tega dogovora. Za enako število plačnih razredov, kot se na podlagi tega dogovora poviša vrednost orientacijskega delovnega mesta oziroma naziva, se poviša tudi uvrstitev v izhodiščni plačni razred delovnega mesta ali naziva, ki se uvršča v izhodiščni plačni razred na podlagi uvrstitve konkretnega orientacijskega delovnega mesta ali naziva. Če za določeno delovno mesto ali naziv ni mogoče ugotoviti, na podlagi katerega orientacijskega delovnega mesta ali naziva se uvršča v izhodiščni plačni razred, se mu izhodiščni plačni razred poviša na naslednji način:
Delovna mesta do 16. plačnega razreda: za 2 plačna razreda
Delovna mesta do 26. plačnega razreda: za 1 plačni razred
Delovna mesta nad 26. plačnim razredom: za 2 plačna razreda
Delovna mesta v VIII. in IX. tarifni skupini: poleg dviga pod točko c) dodatno za 1 plačni razred.
Ne glede na prejšnji odstavek te točke se delovnim mestom pooblaščenih uradnih oseb nad 26. plačnim razredom, katerim se je plačni razred povišal s 1.7.2017, izhodiščni plačni razred poviša upoštevaje dvig s 1.7.2017, in sicer za toliko plačnih razredov, da se jim izhodiščni plačni razred poviša za skupno 2 plačna razreda.
Ne glede na drugi odstavek te točke se delovnim mestom do 26. plačnega razreda, katerim se s 1.7.2017 plačni razred ni povišal, le-ta na podlagi tega dogovora poviša za 2 plačna razreda.
Ne glede na drugi odstavek te točke se ne povišajo plačni razredi delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, funkcionarjev izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter delovnih mest direktorjev in ravnateljev.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem se višji plačni razredi na podlagi tega dogovora izplačajo postopno, in sicer na naslednji način:
S 1.9.2018 se izplača 1. plačni razred povišanja
S 1.9.2019 se izplača 2. plačni razred povišanja in
S 1.3.2020 se izplača 3. plačni razred povišanja.
Javnim uslužbencem in funkcionarjem na delovnih mestih, katerih izhodiščni plačni razred se je povišal na podlagi tega dogovora, ne pripada poračun višje plače od 1.10.2017, pripada pa jim poračun višje plače od datumov, navedenih v prejšnjem odstavku te točke, v kolikor do teh datumov niso zagotovljeni vsi pogoje in vse pravne podlage za izplačilo ustreznih plač na podlagi tega dogovora.
Javnim uslužbencem od 1.9.2018 pripada višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer se dodatek za nočno delo poviša za 10 %, dodatek za delo v nedeljo za 15 % in dodatek za delo na dan praznika za 20 %.
Vsebina te točke se uredi v KPJS.
Javnim uslužbencem od 1.9.2018 ob upokojitvi ne glede na datum, na katerega javni uslužbenec izpolni pogoje za upokojitev, pripada odpravnina ob upokojitvi v višini povprečja treh njegovih zadnjih plač oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, v kolikor je to zanj ugodneje.
Vsebina te točke se uredi v KPND in v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Od 1.9.2018 javnim uslužbencem pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v javnem sektorju v enaki višini kot jubilejna nagrada za 30 let delovne dobe.
Vsebina te točke se uredi v KPND in v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
VII. Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja, ki sklepajo posamezno kolektivno pogodbo dejavnosti, v roku 30 dni od sklenitve tega dogovora pričnejo s pogajanji normativne dele tistih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela ne vsebujejo.
VIII. Vlada se zavezuje, da bo proračunskim uporabnikom zagotovila dodatna sredstva za povečane stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora.
Vladna stran se zavezuje, da ne bo ločeno sklepala sporazumov ali dogovorov, s katerimi bi urejala vsebine, ki se tičejo elementov enotnega plačnega sistema in s katerimi bi posamezne poklicne skupine ali dejavnosti postavljala v bolj ugoden položaj in spreminjala razmerja med delovnimi mesti v javnem sektorju, temveč bo morebitne spremembe teh vsebin usklajevala in uskladila na pogajalski komisiji Vlade RS in reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju oziroma v zvezi z vrednotenjem delovnih mest v posamezni kolektivni pogodbi dejavnosti pred sklenitvijo pridobila soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja na pogajalski komisiji.
Najkasneje 30 dni po sklenitvi tega dogovora se pričnejo pogajanja o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.
Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so soglasni, da se 8% znižanje vrednosti plačnih razredov iz Zakona za uravnoteženje javnih financ odpravi z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov na podlagi formule, ki jo bosta uskladili obe strani najkasneje v letu 2019. Formula bo upoštevala rast nominalne produktivnosti dela v Republiki Sloveniji, vendar bo vsebovala minimalen odstotek uskladitve vrednosti plačnih razredov, ki bo neodvisen od rasti produktivnosti. Prva uskladitev plač po tem odstavku se izvede v letu 2020.
V letu 2019 bo narejen pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive v javnem sektorju in evidentiranje morebitnih razlik pri možnostih kariernega napredovanja javnih uslužbencev po različnih dejavnostih in razlik v plačah, ki izvirajo iz tega naslova. Na podlagi pregleda in evidentiranih razlik bodo Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja oblikovali ukrepe za odpravo morebitnih neupravičenih razlik v plačah, ki izvirajo iz razlik v možnostih kariernega napredovanja po posameznih dejavnostih.
XII. V letu 2019 bo narejena analiza ustreznosti kadrovske zasedenosti za posamezne dele javnega sektorja. Na podlagi analize bodo Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja oblikovali ukrepe za izboljšanje kadrovske zasedbe in strukture zaposlenih v tistih delih javnega sektorja, kjer se bo to izkazalo za potrebno
XIII. V letu 2018 bodo pripravljeni kadrovski standardi in normativi za posamezne poklicne skupine zaposlenih v zdravstveni dejavnosti, dogovorjen način njihove implementacije ter postopek njihovega sprejemanja in spreminjanja.
XIV. Javnim uslužbencem, ki so sodelovali v stavki dne 24.1.2018 pripada nadomestilo plače za čas stavke v višini plače, kot bi jo prejeli če bi delali.
Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora.
XVI. Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo ustaviti stavkovne aktivnosti, povezane z vsebinami, ki jih ureja ta dogovor, razen v primeru kršitve tega dogovora.
XVII. Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
